Kraj ima precej dolgo zgodovino saj se prvič omenja že v letih 1265-1267 v deželno-knežjem urbarju. Po takratnih zapisih je bilo leta 1445 v Policah le deset hiš. Večina prebivalstva se ukvarja z vinogradništvom ali sadjarstvom, na bregovih Polic uspeva najboljše grozdje za predelavo vina v Radgonskih goricah. Iz zgodovinskih zapisov lahko ugotovimo, da je bil odnos do zorečega grozdja svojevrsten.
Kolaričeva zidanica stoji v neposrednji bližini drugega najvišjega mesta v Kraju police s 343m nadmorske višine kjer je nekoč stala graščina po imenu Hudrga v kateri je med letom 1916 in 1917 svoj čas živela tudi zadnja avstrijska cesarica Zita. Prav tako je Hudrga bila pred cesarico Zito občasno prenočišče za Marijo Terezijo, ko je potovala čez te kraje v Avstrijo. Nadstropna Kolaričeva zidanica, ali nekoč imenovana Bouvierjeva vila, ki je bila svoj čas last Klotarja Bouvierja, zelo znanega vinogradnika pri nas in v sosednji Avstriji in pod njegovim okriljem, je v današnji Kolaričevi kleti obratovala šampanjska dejavnost že daljnega leta 1898. Po njem je dobila ime tudi avtohtona radgonska sorta ranina, ki jo je odkril na svojem družinskem posestvu v Hercegovščaku.
V last Milana in Margite Kolarič je prišla leta 1990, katero smo v celoti kupili in obnovili v izvirnem Bouvierskem slogu. Takšna je sedaj zelo zanimiva za ogled, prav tako pa tudi njena okolica s parkom, katerega krasi preko 120 let star iglavec, zelo redke vrste Ameriška douglazija, višine 30 m, ki nam v poletni pripeki nudi edinstveno senco ob zvokih gnezdočih ptic.
Zgodovina Vinogradništva Kolarič
Prve trte je zasadil davnega leta 1946 Kolarič Franc z ženo Ivanko na Plitvičkem Vrhu ob vikendu in tako pričel z začetki vinogradništva v družini Kolarič. Sin Milan je že v rani mladosti prevzel skrb in odgovornost ter veselje nad vinogradom ter začel širiti. Tako so kaj kmalu od prve do druge in tretje nežne sadike nastali vinogradi površine 7 hektarjev, kateri rastejo na najlepših prisojnih straneh Poličkih in Ščavniških gričev. Sedaj pa se v delo v vinogradu in kleti pridno vključuje tudi sin Aleksander, ki prinaša nov pridih v proizvodnjo in trženje.
Nenačrtovan obisk. Zelo bi mi bilo žal, če ne bi obiskal te kleti. Vrhunska vina! Človek bi kar ostal tam.
Prišla sem s skupino, ki je obiskala Slovenijo. Prečudoviti kraji, dobro vino in enkratna postrežba.
Večkrat smo že prišli na Martinovanje v GR. Vedno obiščemo vsaj eno klet. Ta se mi je posebej vtisnila v spomin. Penina, vino, vinjak in narezek.